Ob vedno hitrejšem drvenju v digitalno dobo se začenjamo ogibati tehnologije, jo celo sovražiti, in pri tem objokovati, kaj vse smo pri našem nekritičnem prevzemanju sprememb izgubili. Večjo prednost bomo dali stvarem, ki vsebujejo človeški element, klicu tehnologije pa se bomo odzvali z zadržkom.

Človeštvo se je vedno upiralo proti novim tehnologijam - toda, kako naprej, ko tudi mlajše generacije izrazijo skrb nad dehumanizirajočim učinkom tehnologij? Digitalna tehnologija temeljno spreminja človeške odnose, vedenje in mišljenje. Razvija se vedno hitreje, mi pa temu napredku vedno težje sledimo. Potrošniki bodo iskali pravo ravnotežje med analognim in digitalnim ter bodo pričakovali, da jim bodo blagovne znamke pri tem pomagale.

 

Utapljanje v tehnologiji

Tehnologija je prisotna vsepovsod in danes bi težko našli trenutek, ko nismo popolnoma povezani s spletom - Google Glass je celo dokazal, da je tehnologijo mogoče tudi obleči. Kljub začetnemu navdušenju, imajo ljudje občutek, da so izgubili svojo zasebnost in da je tehnologija popolnoma prevzela njihova življenja.

 

Dokumentirano življenje

Z digitalno tehnologijo fraza »živeti za trenutek« postane »posneti ta trenutek«. Pametni telefoni nam, skupaj z družabnimi omrežji, omogočajo dokumentiranje vsakega trenutka našega življenja, najsi gre še za tako banalno stvar. Lastna življenja doživljamo skozi ekran.

 

Znanstvena fantastika na vidiku

Tehnologija, ki spremlja naša življenja, prihaja neposredno iz znanstvenofantastičnih filmov in romanov, kot na primer Minority Report, Blade Runner, I, Robot, Neuromancer ipd. In ker nam te zgodbe velikokrat prikazujejo distopično vizijo prihodnosti, smo previdni pri sprejemanju novih tehnologij. Največji strah ostaja, da bi človeka zamenjal stroj.

 

Zavedanje pomanjkljivosti tehnologije

V znanstvenih krogih se je pojavil izraz »digitalna demenca«, s katerim se opisuje odvisnost otrok in mladine od tehnologije, namesto zanašanja na lastne možgane. Raziskave dokazujejo, da družabna omrežja ne povezujejo, temveč izolirajo ljudi, pri čemer ti priznavajo, da so manj srečni in zadovoljni sami s seboj. Veliko ljudi tudi meni, da z uporabo tehnologije ljudje izgubljamo »človečnost«.

 

Obžalovanje in bes

Youtube videi, knjige, članki v medijih, blogerske objave in glasbeni videospoti – vse več je primerov obžalovanja in pritoževanja nad negativnimi učinki nenehne prisotnosti in uporabe tehnologije.

• Avgusta 2013 je po internetu zaokrožil kratek Youtube film z naslovom »I Forgot My Phone«, ki na šokantno naraven način prikazuje, kako daleč smo zašli z nenehno uporabo pametnih telefonov.

 

De-tehnologizacija

Ljudje vse več načrtujejo trenutke popolne odklopljenosti od tehnologij in vse več iščejo prijetna analogna doživetja.

• Simobil je v svoji novoletni akciji »Največja bližina je človeška toplina« pozval svoje uporabnike, da za praznike ugasnejo svoje telefone in se posvetijo svojim najbližjim.

 

Tehnologija prepovedana

Vse več restavracij, kot na primer Momofuku Ko in Chef's Table v New Yorku, v svojih prostorih prepoveduje uporabo pametnih telefonov in fotoaparatov kot del obveznega bontona.

• Kit Kat je v Amsterdamu postavil »brezspletne cone«, ki so mimoidoče nagovarjale, da si »odpočijejo«, kot pravi njihov slogan.

 

V razmislek blagovnim znamkam

Potrošniki bodo iskali pravo ravnovesje med analognim in digitalnim in blagovne znamke jim lahko pri tem pomagajo – morale bodo ustreči tehnološki prežetosti vsakdanjega življenja, kakor tudi potrebi po človeškem elementu.

 

• Tehnologija naj se osredotoči na človeka: Blagovne znamke naj ponudijo rešitve, ki izkoriščajo tehnološke danosti, vendar niso preveč disruptivne.
• Pozicionirajte se kot osredotočene na človeka: Potrošniki se bodo lažje poistovetili z blagovnimi znamkami, ki razumejo in zagovarjajo premišljeno uporabo tehnologij.
• Poudarite človeški element: Ponudite analogne alternative za tiste, ki jih želijo.
• Pomagajte potrošnikom najti pravo ravnovesje.