Zabava, zgodbe in izkušnje blagovnih znamk vedno pogosteje nagovarjajo več naših čutov hkrati in postajajo t. i. »doživetja od znotraj«. Znamke začenjajo postavljati stranko znotraj doživetja, v samo dogajanje. S tem se spodbuja njihovo domišljijo in pridobi njihovo pozornost.

Po besedah Stevena Spielberga: »Nikoli ne bomo zares omogočili »doživetja od znotraj«, dokler bo treba gledati v kvadrat, ne glede na to, ali je to zaslon v kinu ali zaslon računalnika. To moramo pustiti za sabo in postaviti človeka v doživetje, v katerem je obkrožen s tridimenzionalno izkušnjo. To je prihodnost.«

Šlo se bo torej onstran interaktivnih in multimedijskih okolij. Trenutno se že ustvarjajo tehnologije, ki uporabnikom omogočajo pustiti pravi svet za sabo, da se lahko potopijo v doživetje. Ob tem znamke začenjajo ustvarjati prostore za »doživetja od znotraj«, ki strankam ponujajo več od tistega na spletu.

Kaj je pripeljalo do te nove realnosti?

1. 1.      Boljša in cenejša tehnologija. Kar je še v laboratorijih, bo prihajalo na širši trg po dostopnih cenah.
2. 2.      Generacijski preskok. Generacija milenijcev ( 18 – 35 let) in generacija Z (mlajši od 18 let) sta zrasli ob tehnologijah, ki preprosto angažirajo.
3. 3.      Ljudje začenjajo imeti rajši doživetja od stvari, so željni doživetij.
4. 4.      Povpraševanje po doživetjih, ki se jih lahko deli. Začelo se je z deljenjem fotografij, zdaj pa je potreba po deljenju bolj impresivnih vsebin.
5. 5.      Razrešitev pred raztresenostjo. Posebej mlajši si želijo doživetij, ki bi jih rešila pred razpršeno pozornostjo, ki jo predstavlja »multitasking« način življenja.
6. 6.      Transmedia:  Uporaba več medijev pripomore k »doživetju odznotraj.«

 

Nekaj primerov trenda

1. Oculus Rift očesni zaslon s slušalkami bo prišel na trg že letos. Z njim uporabnik dobi občutek, da je v sliki.
2. »Filmi od znotraj«, ki ponujajo več kot le zvok in sliko, npr. ScreenX, 4D idr.
3. »Umetnost od znotraj«: Tudi muzeji, gledališča in umetniki ustvarjajo tovrstna doživetja, primer tega je »The Rain Room«, instalacija v MoMi v New Yorku.
4. 4.      Igre vlog. Producenti grozljivke The Purge so zgodbo filma prenesli v resničnost kot igro vlog, da jo udeleženci doživijo na lastni koži.
5. 5.      Zabaviščni parki, kot na primer Disneyjev, raziskujejo načine, kako omogočati stalno doživljanje obiskovalcev, ne le ob konkretnih točkah.
6. 6.      Nakupovanje »od znotraj«: Nekateri trgovci opremljajo svoja prodajna mesta po tem konceptu. Primer tega je Harrods Toy Kingdom s prostorom, opremljenim s slikami, zvoki, vonjavami ipd.
7. 7.      Znamke ustvarjajo »doživetja od znotraj«: Znamka Lucy activewear je ob reki Boston postavila »Svetlobni gozd«, pri katerem se prižigajo luči in sprožajo zvoki v ritmu mimoidočih tekačev.

 

Kaj to pomeni za blagovne znamke?

Meja med interaktivnostjo in »doživetjem od znotraj« določi, ali se zgodi preskok iz lastnega sveta v drugega. Frank Rose, avtor knjige The Art of Immersion, pravi: »Ljudje želijo, da se jih odpelje iz njihove normalne, vsakdanje vloge v drugačno mesto.«

Večina ljudi ima rada, da jim znamka omogoča doživeti »wow« efekt in draži njihova čutila. Ljudje iščejo zgodbe, ki jih lahko delijo z drugimi.

Tehnologija je čedalje boljša, pričakovanja in zahteve potrošnikov pa neprestano rastejo. Zato je dobro neprestano ustvarjati nepričakovana, vrhunska doživetja. 

Obenem nekateri kažejo odpor do prekomerne ali nesmiselne uporabe teh tehnologij. Uporaba teh mora potrošnikom predstavljati smiselno dodano vrednost, na primer, da se jih uporabi za izboljšanje njihovih vsakdanjih dejavnosti.