Blagovna znamka je neotipljiva vrednost, premoženje, ki tiči za določenim imenom ali simbolom. To ime je v glavah potrošnikov napolnjeno s pridevniki in pomeni, kot so: lep, trajen, okusen, domač, zelo drag, poceni, hiter, ekološki itd. Če blagovne znamke ni v glavah potrošnikov, potem ne obstaja, je brez vrednosti.
Blagovna znamka, njeno ime, napolnjeno s pridevniki in pomeni, pride v zavest in podzavest potrošnikov s komunikacijami, govoricami in z uporabniško izkušnjo. Podjetja zato po medijih nenehno pošiljajo informacije o svojih blagovnih znamkah. Več ko jih je, večje je pomnenje blagovne znamke, večja je njena vrednost, njeno premoženje. Seveda morajo biti oglasna sporočila kakovostna, hitro znavna in morajo odražati tudi pravo vrednost in vrednote izdelkov, storitev ali idej, ki jih blagovna znamka predstavlja.
Premoženje blahgovnih znamk je lahko celo vredno več kot otipljivo premoženje podjetja, ki je lastnik blagovne znamke.
Ne vem, kdo in kako je nastavljal cene blagovnih znamk, ki so bile na nedavni dražbi; zame bi k objektivnosti cene prispevala vedenjska raziskava vrednosti blagovne znamke v glavah potrošnikov.
Po cenitvi iz decembra lanskega leta so po rangu vse do osmega mesta največ vredne ameriške blagovne znamke : Apple 124,2 miliarde $, Microsoft 63.0 miliard $, Google 56,6 miliard $. Prva neameriška blagovna znamka je Samsung na osmem mestu in je vredna 35.0 miliard $.
Slovenske blagovne znamke so uspešno gradile svojo vrednost in premoženje na trgu nekdanje Jugoslavije. Toper, Zlatorog, Mixal, Fructal, Frutek, Radenska, Meblo, Jogi, Lisca, Elan, Kolinska, Droga, Ljubljanska banka, Smelt, Paloma, Merkur, Zlatarna Celje, Alpsko mleko, Ciciban, Aero..... Nekatere med njimi so že ugasnile, druge ugašajo. Večina pa ni več prisotna v mlajših generacijah potrošnikov. Nekatere so prešle v tuje roke in niso več slovenske.
Slovenske blagovne znamke je uničil ali pa odtujil privatizacijski pohlep posameznikov, ki so s politično podporo želeli postati lastniki velikega bogastva takrat še uspešnih podjetij in blagovnih znamk. Sami s tem premoženjem niso znali upravljati, tisti, ki so jih nastavljali na upravljalska mesta, pa tudi ne. Slovensko gospodarstvo in posledično blagovne znamke so uničili ali odtujili nekompetentni in spolitizirani menedžerji! Tega procesa žal nihče ne zaustavlja.
Jernej Repovš
