Na kratko o grafologiji
Med pisanjem je vsaka kretnja roke podzavesten izraz temperamenta, čustev, gibčnosti ter odnosa, ki ga imamo do sebe in drugih. Individualnost vsakega posameznika se v pisavi kaže v preoblikovanju šolskih pravil pisanja v lasten način.
Impulzi za pisanje prihajajo iz motoričnega centra možganov, njihov realizator pa so mišice na rokah. Ob tem je pisava neodvisna od besednega pomena.
Grafolog pri svojem delu uporablja metodo grafičnih znakov in njihovih pomenov. To poveže s sistemom psihičnih stanj, psihološkim znanjem ter svojimi sposobnosti dobrega opazovanja in široke splošne razgledanosti.
Pisavo najprej izmeri, jo opazuje (približno 200 elementov, ki se med seboj prepletajo, dopolnjujejo, stopnjujejo ali negirajo) in na podlagi strokovnih utemeljitev poda oceno osebnostnih lastnosti.
Zmogljivosti grafologije so precejšnje, saj odraža pisava pet glavnih področij človekovega delovanja. Kognitivna raven ugotavlja piščev način doživljanja okolja, izvirnost idej, intelektualne sposobnosti, ipd. Na čustveni ravni merimo intenzivnost čustev, njihovo globino in trajanje, pa tudi razmerje čustvenega in razumskega dela osebnosti (ali je pisec v izražanju svojih čustev sproščen ali pa jih zadržuje oz. se jih boji pokazati). Socialna raven odstira odnos, ki ga ima pisec do samega sebe ter njegove družabne stike in moralne lastnosti. Raven storilnosti razlaga motivacijo, stopnjo produktivnosti ter kako pisec dosega zastavljene cilje. Med nadarjenostmi, ki jih grafolog odkriva v pisavi, pa je moč ovrednotiti npr. sposobnost ustvarjalnega izražanja, glasbeni in literarni talent, ročne spretnosti, domišljijo, natančnost, smisel za oglaševanje, ipd.
Grafologija kot pripomoček pri snovanju grafične podobe komunikacij
Poleg vseh znanj in kompetenc, po katerih deluje marketinška dejavnost, pa se zdi, da ob vsej kompleksnosti daje prostor tudi grafologiji kot dobrodošlemu pripomočku in učinkovitemu orodju pri nastajanju učinkovitih komunikacij.
Vse zakonitosti in celotna simbolika pisalnih znakov se namreč prenesejo v proces snovanja določenega logotipa. Ta je namreč odraz identitete podjetja, blagovne znamke ali organizacije z določenimi »osebnostnimi potezami« in nastopa v funkciji simbola.
Grafične podobe komunikacij postavljajo v končno obliko in pojavnost oblikovalci, ki ustvarjajo grafične zapise in simbole. Razporejajo in urejajo jih po likovnih površinah na način, ki na simbolni ravni najbolje predstavlja realno identiteto organizacije, podjetja ali blagovne znamke skupaj z njeno vizijo in cilji.
Ekipi se ob koncu snovanja pridruži grafolog, ki nastalo podobo »prevede« v grafološko simboliko in dekodira njen pomen. Grafološka analiza ugotavlja, ali so zapisi usklajeni z realno identiteto podjetja oz. blagovne znamke. V tej vlogi nastopa kot orodje za ugotavljanje ustreznosti izbranega črkovnega materiala.
V primeru, da se dekodiranje pomena izkaže za ponesrečenega ali v skladu z grafološko vedo nepriporočljivega ali celo moteče oz. napačnega, se proces snovanja ponovi.
Izhodišče predstavlja t.i. karakterološka dominanta, torej tista lastnost, ki najbolje opredeljuje realno in simbolno identiteto določene blagovne znamke. Ob tem je zelo pomembno, kateri del potrošnikove osebnosti nagovarja – razumski del ali njegove čute (čustveni del osebnosti). Za vsak del osebnosti pozna grafologija namreč svoje zakonitosti in simboliko.
Idealen primer logotipa oz. blagovne znamke, ki po vseh zakonitostih grafološke vede usteza njeni karakterološki dominanti, je Coca Cola. V desnem nagibu, pastozni izbiri pisalnega duktusa in obogateni pisavi je v največji možni meri poudarjeno emotivno komuniciranje, ki v potrošniku zbuja čutne užitke.
Med karakterološke dominante sodijo npr. prestižnost, zaupanje, resnost, zanesljivost, lahko pa je želeni cilj komunikacije produkta, storitve, blagovnje znamke podjetja samega zbujati užitek, strast, morda prijaznost, ustrežljivost, ipd.
Grafolog opazuje in vrednoti npr. ostrino ali zaobljenost črkovnega materiala, razmike, njegov nagib, velikost, začetne ali končne poteze, postavitev v prostoru; upošteva torej oblikovne, prostorske ter gibalne značilnosti znaka, logotipa, vizitke, osebne izkaznice oz. vsega, kar je zapisano.
V SM Studiu Marketing smo grafologijo kot marketinški pripomoček že uporabili pri ocenjevanju pomenov logotipov.
Kadrovanje s pomočjo analize rokopisa
Čeprav so v tujini kadrovske grafološke analize v mnogih podjetjih uveljavljen pripomoček za ocenjevanje primernosti novih kadrov za posamezna delovna mesta, je pri nas grafologija kot psihodiagnostično sredstvo v kadrovanju žal še vedno slabo znana.
Tudi na tem področju s svojimi zmogljivosti ugotavlja vse človekove lastnosti, ki jih želi delodajalec ugotoviti, preden zaposli novega sodelavca. Grafolog dela po natančni metodologiji in izračunava zahtevane lastnosti celo v odstotkih.
Vsako kadrovsko analizo sestavlja pregled načina razmišljanja, čustvovanja, družabnih veščin, način doseganja ciljev ter osebno učinkovitost. Ob slednji ugotavljamo npr. odstotek iznajdljivosti, vsestranskosti, organizacijskih sposobnosti ter natančnost. Posebno vrednost ima ugotavljanje piščevih posebnih sposobnosti npr. tehnično razumevanje, ročne spretnosti, mnogostranost, preciznost.
Merjenje nadarjenosti je prav tako cenjen vir podatkov za delodajalca. Sposobnost ustvarjalnega izražanja je nadvse pomembna v marketinški dejavnosti, kjer je nepogrešljiv del vsakega tima tekstopisec oz. »kreativec«.
Ob tem poklicnem profilu se grafolog osredotoči predvsem na preverjanje literarnega talenta, kulturnih interesov, nadarjenosti za glasbo in ples, na domišljijo, intuitivnost ter na t.i. »oglaševalski« talent (tak pisec ima sposobnosti za samopromocijo oz. za promoviranje podjetja).
Praviloma je pisava kreativnih ljudi zelo samonikla (močno odstopa od šolskega modela pisave), kar pomeni, da odraža veliko mero posameznikove individualnosti, nekomformističnosti in izvirnosti. Večina tekstopiscev pa ima v pisavi izraženo tudi t.i. fluidnost (v povezovanju črk ter naglasnih znamenj v naslednjo črko). Fluidnost označuje izjemno tekoče, hitro in dinamično mišljenje, iznajdljivo reševanje problemov ter uresničevanje idej v dejanja.
Dva primera kreativne pisave
Izmerjeni talent pa je potrebno preveriti tudi s t.i. kritičnimi dejavniki oz. nezaželenimi lastnostmi, ki lahko kljub dobrim strokovnim ustreznostim močno zmanjšajo kandidatovo učinkovitost ali celo vplivajo na homogenost celotnega tima. Tudi te so merljive v odstotkih, mednje pa sodijo: nepredvidljivost, pesimizem, pasivna odvisnost, konfliktnost, manipulativnost, ipd.
Grafološka analiza za izbiro primernega kandidata je torej dodana vrednost v procesu odločanja, saj poleg že ugotovljene strokovne ustreznosti poda tudi njegov psihološki portret. Priporočljiva je zlasti pri izbiri vodilnih delovnih mest, saj mora imeti direktor poleg strokovnega znanja tudi primerne ostale osebnostne lastnosti, če naj bo vodenje podjetja učinkovito.
V SM Studiu Marketing smo ob zadnjem razpisu prostega delovnega mesta v kretivnem oddelku uporabili tudo grafološko selekcijo. Potem ko so bili s kandidati opravljeni osebni razgovori in pregledani njihovi pisni izdelki, je sledil pregled rokopisov. Selekcija grafologinje in vodstva podjetja je potekala neodvisno ena od druge. Grafološka analiza je potrdila odločitev vodstva.
Kako uspešno je sestavljen vaš tim?
Samo občutek za razporeditev vlog v timu podjetja se pogosto izkaže kot nezadostna kategorija odločanja. Posamezne vloge delovnega procesa se namreč mnogokrat nehote razdelijo na podlagi značajskih lastnosti zaposlenih.
Tudi tu pozna grafologija svojo sistematiko. Med timskimi vlogami določamo snovalca, iskalca virov, koordinatorja, tvorca, opazovalca, timskega delavca, izvršitelja, dovrševalca in strokovnjaka (Timske vloge po Belbinu). Obstaja pa tudi 6 tipov poklicnih skupin: realistični, raziskovalni, umetniški, socialni, podjetniški in konvencionalni tip.
Če se podjetje sprašuje, kaj je tisto, kar onemogoča kohezivnost tima ali dvomi v pravilnost razdelitve dela med prave ljudi, je priporočljivo preveriti timske vloge. M. Belbin navaja, da je idealen tim sestavljen iz osmih ljudi, medtem ko mora v manjših timih posameznik opravljati več vlog.
Grafološka analiza za izbiro primernega kandidata je torej dodana vrednost v procesu odločanja, saj poleg že ugotovljene strokovne ustreznosti poda tudi njegov psihološki portret. Priporočljiva je zlasti pri izbiri vodilnih delovnih mest, saj mora imeti direktor poleg strokovnega znanja tudi primerne ostale osebnostne lastnosti, če naj bo vodenje podjetja učinkovito.
Grafoterapija
Posebno poglavje grafologije je tudi grafoterapija oz. trening pisave. Ta terapevtska tehnika omogoča spremembo nekaterih osebnostnih lastnosti, ki nam grenijo življenje ali nas ovirajo na poti do ciljev.
Grafolog določi nov način pisanja ter pozitiven motivacijski stavek. Ta se, skupaj z načrtno spremenjeno pisavo, postopoma zapisuje v podzavest. Trening pisave je potrebno izvajati 45 dni zapored, brez prekinitve, trikrat na dan po pet minut Ker imajo zapisane besede izjemno moč, dobiva podzavest nenehne pozitivne signale. Na ta način se v možganih ustvarjajo nove poti, ki povzročijo spremembe v osebnosti, njenem vedenju in odzivih.
Simbolika pisave nudi torej odgovore na mnoga vprašanja, ki si jih človek zastavlja samemu sebi in svojim dejavnostim.
Preizkusite...
Bilka Demšar, poklicna grafologinja
Ob siceršnjem rednem delu PR-ovke sodeluje pri aktualnih projektih tudi kot grafologinja.
Članek je bil objavljen v reviji Marketing Magazin, oktober 2014.
Viri in literatura:
J. Leskovar: Skrivnosti pisave, 2014
A. Trstenjak: Človek in njegova pisava, 1985
C. Pikon: Z garfoterapijo do pozitivnih sprememb, 2009
*Prvi zapisi o grafološki vedi so nastali v Indiji. Preko Kitajske je grafologija prišla antično Grčijo. Prvo tiskano knjigo o grafologiji kot vedi pa je leta 1622 napisal Italijan Camillo Baldi. Znanstveno osnovo je dobila konec 19. stoletja v Nemčiji. Pionir grafologije na Slovenskem je dr. Anton Trstenjak s knjigo Človek in njegova pisava.
